Čeprav so dnevi okoli 1. novembra navadno dojeti kot žalostni, pa meni pomenijo dneve, ko se ne le še posebno spominjamo ljudi, ki jih ni več z nami (so pa z nami še vedno v spominih in mislih) temveč tudi obiščemo sorodnike ter z njimi preživimo dragocene trenutke. Torej pomenijo tisto, kar so v slovenski tradiciji vedno pomenili, danes pa žal te osebne trenutke zamenjujejo maske, prevzeti običaji haloweena in prazne zabave. Žal mi je, ko se tako pozablja na bistva praznikov.
Naši družinski prvonovembrski izleti so bili namreč vedno usmerjeni v Brda, dom moje babice in dedka, s katerima smo vedno obiskali grobove pradedkov ter babic, vsakič znova prisluhnili zgodbam o njihovih življenjih, nato pa še obiskali številne sorodnike. Sčasoma smo sicer izlet prestavili na zadnji oktober, letos sva se tako za izlet babice javili s sestro (in seveda najinima moškima polovicama, ki vedno rada posedita ob obloženi briški mizi). Spodobi pa se, da na obisk prineseš darilce, in to je bilo seveda sladko – cupcakei v jesenskih barvah (rumeni, oranžni in rjavi): malinovi z breskovo kremo in čokoladno-lešnikovi.
