6. TEDEN
Februarski teden izziva se je začel … pestro. Najprej s praznovanjem mojega rojstnega dne, ko sem počastila tudi sodelavke in sodelavce, zaradi hitenja pa sem pristala na sendviču, naslednji dan pa sem morala k zdravniku in kosilo jedla zunaj. Šele v sredo sem uspela pojesti svoje kosilo – no, pa je bilo (delovnega) tedna konec.
– ponedeljek: cheeseburger (jap, pride tak dan … s hitenjem in malo želje po malo ne ravno zdrave hrane – pa vseeno z veliko solate za boljši okus … in občutek);
– torek: mehiško kosilo (včasih pač pojemo kosilo zunaj … je bilo najboljše? Ne ravno po okusu, je bilo pa dobro za občutek, saj sem imela po dolgem času ogromno časa za kosilo. Paše.);
– sreda: mineštra iz zelja, leče in koruze (ja, ponovno ta mineštra – ker sem je naredila nekaj več in ker je enostavno odlična).
7. TEDEN
Tudi ta teden je bil pester, saj je bil pustni teden in kljub bolniškim v službi, smo se prisotni zabavali in sladkali s krofi.
– ponedeljek: segedin s polento (no, tole ni bila najboljša kombinacija – mož me je malo zafrknil in iz zamrzovalnika namesto golaža vzel segedin … pa je bilo vseeno dobro, polenta pa je bila polnozrnata);
– torek: divji riž z brstičnim ohrovtom, porom in čičeriko (sicer sem tale riž skombinirala enkrat med pripravo kosila za takratno dojenčico in sem ga naredila kot rižoto – tokrat pa sem se odločila, da bom naredila zraven divji riž, saj se rižota pač ne obnese dobro, če stoji. Tako da v tem primeru naredite vse kot v receptu, le riža ne dodajte. Seveda sem solila z Barba soljo z zelišči, saj na ta način še zmanjšamo količino porabljene soli.)
– sreda: g. sendvič (čeprav sem imela s seboj trenutno najljubšo mineštro, mi je ta dan pridišal sendvič iz Hiše de Rin – malega bistroja v Kopru, ki dnevno nudi odlične vege malice, vsak teden pa tudi tri edinstvene sendviče, ki so veliko več kot samo “kruh z nečim” … tokrat sem namesto kruha izbra tortilijo, v njej pa so bili: artičokin namaz, brokoli v pivskem testu, rukola in polivka s tahinijem);
– četrtek: mineštra iz zelja, leče in koruze (ja, ponovno … ampak za nekaj časa bo mir, ker sem pojedla zadnjo iz tokratne zamrznjene zaloge – ne obljubim pa, da je ne bom kmalu spet naredila, enostavno je izjemno okusna);
– petek: radič s fižolom, gorčičnim dresingom in polpete (sicer obožujem solato in v toplih mesecih jo z veseljem jem za večerjo, a moj najljubši je zimski radič v šopkih – tokrat sem mu dodala fižol, moj mož mi je namešal polivko (podobnmo italijanskemu prelivu v Mc Donaldsu, le veliko bolj zdravo, z veliko manj aditivov in soli – le kis, olje, med, gorčica in začimbe), zraven pa sem vzela še tri polpete, ki so ostale od večerje).
8. TEDEN
Pri nas se zelo poznajo šolske počitnice – veliko bolj umirjeno je, saj je manj ljudi v službah, zunanji nas pa tudi manj kličejo, tako da sem si lahko privoščila tudi kosilo s klepetom.
– ponedeljek: pašta e fažoi (seveda povedano po domače, sicer je to pašta fižol – eno porcijo te jedi sem imela še zamrznjene od začetka januarja, ko sem jo skuhala po receptu Odprte kuhinje, seveda v moji različici brez mesa. Tukaj morda opozorilo – ko imate kombinacijo mineštre s pašto, mineštro zamrznite brez pašte, ko jo vzamete s seboj, pa tudi pašto pustite ločeno in jo brez segrevanja dodajte v toplo mineštro. Sicer se vam bo vse skupaj razkuhalo v ja, ni druge besede, en navaden paštroč. Če ne veste kaj to pomeni, si predstavljajte en kup mineštre z razkuhano pašto, no to je približno to.);
– torek: veganske sarme s pire krompirjem (moji mami sem morala izprazniti hladilnik, saj so šli na dopust – tako sem ji z veseljem vzela ogromno škatlo zimskega radiča (ki smo ga jedli cel teden za večerje, pa ga še ni zmanjkalo) in pa tudi odlične veganske sarme – no, pire krompir ni bil veganski, tako da cel obrok ni bil tak, je bil pa več kot odličen … pa še hrane nismo zavrgli … aja, pa še kar dve porciji sem lahko zamrznila – odlično, kajne?);
– sreda: fižolova mineštra z bučo (v zamrzovalniku sem imela še celo posodo domačega skuhanega fižola, zjutraj pa sem med prečkanjem tržnice zagledala bučo in odločila sem se, da (si) naredim mineštro, ki sem jo odkrila v lanskem izzivu z recepti iz Odprte kuhinje. Ker druga člana družine nad njo nista navdušena (čeprav je bolj zmiksana, kot bi jo zase), sem vanjo dala nekoliko več čilija, nisem pa dodala pašte, saj sem nekaj procij zamrznila, jedla pa sem jo s kruhom);
– četrtek: kosilo z veganskimi čufti (na ta dan je torej napočil čas, da sem si vzela nekaj minut za mirno kosilo ob ženskem klepetu – v manjši, simpatično skriti in odlični restavraciji v centru mesta sem izbrala odlične veganske čufte s krompirjem, ki jih ponujajo ob četrtkih, del kosila pa sta bila še solata in zelenjavna juha);
– petek: radič … ob pizzi (v četrtek sta nas sodelavec in sodelavka obvestila, da nas bosta počastila ob rojstnih dnevih in povedala, da nas ne bosta posladkala, ampak poslanila – zato sem se odločila, da si odnesem v službo “samo” solato (tudi zato, ker se tega zimskega radiča nikakor nismo “znebili”) z beljakovinskim delom, saj bo slano zagotovo hidratno. Nisem se motila, čakale so nas pizze. Ker sem se časovno zaračunala, sem v pisarni solato samo namešala – odličen zimski radič, posodica fižola, pol avokada od večerje (vzela sem polovico s koščico, saj tako ne oksidira – ste vedeli?), trdo kuhano domač jajce in pa preliv (glej prejšnji petek). Sicer sem nato solato odnesla v sejno sobo, kjer smo jedli pizze, saj tudi težko jem samo pizzo brez solate.)
9. TEDEN
Za vikend sva se z možem lotila posebnega projekta – sčistila sva hladilnik. In ne mislim pač malo pospravila – ne, sčistila sva ga tako, da sva porabila zalogo sode bikarbone in vse zložila ter naredila pregled hrane, ki jo morava porabiti. Rečite temu zero waste ali pa feng šui ali kakorkoli … v vsakem primeru odličen občutek. Ena od jedi, ki sva jih morala porabiti je bilo nekaj vrečk različnih kosmičev – zato sva se odločila za polpete in preizkusila maso, ki je bila odlična, pa tudi v hladilniku se je obdržala. Minus? Polpete sem jedla kar trikrat. Ker pa so odlične in ker sem jih kreativno kombinirala, mi sploh ni bilo dolgčas. Za začetek torej hiter recept (samo idejo sem poiskala na kulinariki in nekaj drugih kulinaričnih portalih, tako da je tu najina različica):
ŽITNI POLPETI
200 g različnih žitnih kosmičev namočite čez noč (in še cel dopoldan, če ni časa – brez skrbi, ne morete jih preveč namočiti). Jaz sem uporabila mešanico petih različnih, pirine in pa zmlete ovsene (ker sem te pač imela). Namočene kosmiče nato dobro odcedite (namig: kar ostane tekočine, jo lahko spijete, saj dejansko dobite žitni napitek). Nasekljajte eno čebulo, jo popražite na oljčnem olju in dodajte kosmičem. Dodate lahko zelenjavo po želji (midva sva dodala eno naribano bučko, ki sva jo našla v hladilniku). Vmešate še eno jajce in nekaj pesti drobtin (ne preveč, ravno toliko, da je kompaktno) – lahko jih naredite seveda tudi sami. Začinite po okusu in oblikujte polpete, ki jih nato z obeh strani povaljate v drobtinah in popecite na malo oljčnega olja. Možnosti za kombinacije je ogromno (dodate lahko na primer tudi omake), ta teden sem preizkusila tri.
– ponedeljek: žitne polpete in rižota z zelenjavo (Rižoto z zelenjavo (bučke in korenček) sem vzela, ker nam je ostala manjša porcija od sobotnega kosila, ko je bila odlična – ampak, saj vemo … postana rižota ni najboljša jed, je bila pa vseeno zelo okusna. Ob njej sem imela žitne polpete, glej zgoraj, ki so prav zaradi bučke v njih odlično dopolnile jed.)
– torek: žitne polpete v sendviču (Ta dan sem morala kmalu po malici domov in sem toplo kosilo jedla kasneje, zato sem v službo vzela sendvič. V odličen istrski kruh sem dala avokado, žitno polpeto, rezino sira in motovilec. Za dodatne vitamine pa sem vzela doma še sveže iztisnjen pomarančni sok. V steklenički in pa zavito v voščeno folijo. Ne pozabimo na zero waste, kajne?)
– sreda: zmiksani bobiči (Tokratno kosilo sem v posodo napolnila pri mami – ko so bile moje sestre male in izbirčne in “niso jedle korenčka”, je enostavno bobiče zmiksala, celo je pustila le koruzo. In čeprav danes jejo tudi navadne bobiče, nam je ta različica ostala ljuba. Ob bobičih sem si privoščila še košček jogurtovega peciva, ki sem ga naredila za vikend.)
– četrtek: lečin lonec z divjim rižem (Tole sodi pa bolj v del “praznimo zamrzovalnik” – v njem sem imela še eno porcijo enolončnice iz paprike, čičerike in več vrst leče. Izjemno okusna in vem, da sem jo naredila v enem od poletnih navalov “paprike zmanjkuje, kako bom celo zimo brez nje”, ko sem preizkusila to, nekoliko po indiji dišečo jed (zaradi curryja), se pa nikakor ne spomnim recepta. Ga poskusim ponovit, ko bo sezona paprik in ga objavim, prav?)
– petek: kisla repa in žitne polpete (Teden sem zaključila kot sem ga začela – s polpeti. Tokrat v kombinaciji s še eno jedjo, ki jo je bilo potrebno porabiti. Repo (kislo, samo podmeteno in z dodanim česnom) od nedeljskega kosila. Odlično se je ujela s polpeti, čeprav sem bila malo skeptična, vendar je bilo to edino izvedljivo za pozno uro kuhanja.)
10. TEDEN
No, pa smo tam. Po celi sezoni uspešnega izogibanja, me je ta teden le ujela – viroza. Tako sem bila tri dni doma, ker pa sem jedla podobno kot bi v službi, bom dodala še ta tri kosila.
– ponedeljek: bife (čeprav sem imela kosilo v hladilniku, je tam tudi ostalo, ker smo imeli v službi praznovanje … raje ne povem kaj vse smo imeli na voljo, je bilo pa premalo časa za fotografiranje);
– torek: fuži s tartufato (fuži s tartufato so nam ostali od nedeljskega kosila – preprosti fuži z najlažjo omako (smetana in tartufata), mi je pa manjkala zelenjava);
– sreda: bistra zelenjavna juha s kroglicami (bistro zelenjavno juho doma kuham, ker nikakor ne maram ne goveje (ne katerekoli druge z okusom po mesu) in jo uporabljamo tako za juho kot osnovo pri kuhanju rižot ter podobnega – zanjo uporabimo ostanke zelenjave, zato bo recept kmalu objavljen v zero waste sredi … aja, kroglice so pa pač najlažja “zakuha”, ki jo zmoreš z vročino);
– četrtek: bistra zelenjavna juha z vlivanci (tokrat je juho zakuhal mož in naredil vlivance s pirino moko in jajcem);
– ponedeljek: fižolova mineštra z bučo (ker sem se počutila boljše, sem se odločila za krepkejšo mineštro, ki sem jo imela že pripavljeno v hladilniku – recept je na Odprti kuhinji, jaz nisem zakuhala jušnih testenin, ampak sem popekla kruh).
