Na portalu Odprta kuhinja lahko prebirate moje kolumne, kolumne sitne mame. Tiste, ki malo teži – pa ne otroku … raje tistim, ki so pozabili kako je biti otrok. In kaj vse otrok potrebuje, predvsem pa – česa ne. O tem česa ne potrebujete, sem pisala v tokratni kolumni na temo najboljšega soparnika.
In ja, resnično mislim, da ne potrebuje soparnika – ne otrok ne mama. Tukaj so moji razlogi:
– drag aparat, ki se ga potrebuje dobra dva meseca, preprosto pa ga nadomestijo pripomočki, ki jih že imamo doma;
– zdravniki, dietologi in celo logopedi svetujejo, da naj se otrokom hrane ne pasira v kašice brez koščkov, zato je sama logika delovanja slaba;
– ostra kovinska rezila (ne primerljiva z nožem) povzročajo hitrejšo oksidacijo, pokvarijo okus (in nenazadnje pride do sicer minimalnega prenosa kovinskih mikrodelcev);
– sem že omenila, da je drag? (sploh, če se odločite za dizajnerskega);
– slab za pranje, v pomivalnem stroju ga ne smete prati (zaradi rezil), kar pomeni, da delci hrane ostajajo v kotičkih;
– pa veste kakšna je cena za tole mašino, ki bo nato nabirala prah?;
– pripomoček je še en od tistih, ki jih nosečnicam in mamam predstavljajo kot nujne, pa to niso … soparnik je zgolj metafora za vse, kar vam prodajajo in vam bodo prodajali. Ne se pustit!
Če se že odločite, da ga potrebujete, torej le pomislite malo na sedaj tako omenjan “zero waste” princip, ki širi tudi idejo o nenabiranju krame in neustvarjanju nepotrebnih odpadkov. Če se torej že odločite zanj – poglejte za rabljenimi, povprašajte prijateljice za izsposojo ali odkup, poglejte v oglasih … če ga že kupite na novo, ga potem le podarite, prodajte. Zmanjšajte količino nepotrebnih plastičnih elektronskih odpadkov. V končni fazi – vam je za malo “komot” minut soparjenja res vseeno za naravo in okolje v katerem bo živel vaš otrok?
