Zero waste princip mnoge prepriča zato, ker se z njim prihrani. Včasih moramo pa kakšen nakup opraviti zato, da potem delujemo bolj odgovorno – tak primer so tudi vrečke za sadje in zelenjavo. Ali pa papirnate brisačke za brisanje rok, ki jih navadno uporabljamo v službi ali v lokalih. Seveda, s svojo brisačo ne bomo prihranili mi, ampak v bistvu naš delodajalec (ali lokal), pa vendar – odgovornost do okolja naj nas spremlja v premisleku malenkosti, ki jih lahko vpeljemo v vsakdan. Sicer si pač umijemo roke, jih obrišemo v (navadno na veliko označeno “reciklirano”) papirnato brisači in si … ponovno umijemo roke, da smo naredili nekaj za okolje, ker smo naročili eko brisače.
Tudi sama nisem opazila tega, dokler nisem pričela zavestno v življenje vnašati spremembe z namenom čimmanjšega ostanka smeti, ki jih puščam za seboj. Tako me je nekega dne prešinilo “zakaj uporabljam papirnate brisače za brisanje rok, posode in sadja?” – v svoji pisarni imam namreč malo korito, v katerem si lahko operem roke, splahnem šalice ali pa sadje/zelenjavo in do sedaj sem v tajništvu vedno jemala pakete papirnatih brisačk, ki jih imamo za v kopalnice. Ko sem pomislila koliko jih odvržem, sem šla v trgovino (ja, doma nisem imela zaloge) in kupila paket desetih mini brisačk in komplet krp. Ob tem sem kupila še paket kljukic – niso najlepše, so pa take, da sem jih sama prilepila na notranjo stran vrat omare (in mi ni bilo potrebno čakati hišnika). Sedaj jih imam v omari in uporabljam za vse – brisanje rok in posode, pa tudi kot prtičke na mizi, za pod šalico, namesto krožnička, ko narežem jabolko ipd. Ko se kakšna umaže, jo enostavno nesem domov in operem – zato jih imam več, da mi ne zmanjkajo. Tako sedaj papirnatih brisač ne uporabljam več. Sem prihranila jaz? Ne, v bistvu moj delodajalec minimalno. Sem pa prihranila na skrbi za okolje.
Ob tem pa me to še prijetno spominja na prve razrede osnovne šole, ko smo malicali še v razredih (na višji stopnji smo jedli v jedilnici) in si moral imeti v torbi vedno prtiček ter brisačko. So bili takrat naši starši zero waste ali enostavno niso bili razvajeni kot danes? Mislim, da je drugo in precej manj razvajenosti temu svetu zagotovo ne bo škodilo.
Sedaj se skušam samo še navaditi, da eno brisačko vzamem s seboj, ko grem na stranišče in si tam potem roke obrišem vanjo ter tako še zmanjšam količino papirja. Saj se bodo počasi sodelavci navadili. Morda pa se še kdo pridruži. Zgledi baje vlečejo, kajne?