Ob razmisleku kaj še lahko spremenimo, da bomo dodatno zmanjšali odpadke in nezdrave stvari v stanovanju, sem se srečala tudi “folijo” iz čebeljega voska. Originalno lahko v Sloveniji kupite v Zelencih, trgovini društva Ekologi brez meja. Ker pa sem našla tudi naredi-sam objave, sem se odločila, da jo poskusim narediti sama in ko bom videla kako se obnese, se bom morda odločila za nakup.
Res pa je, da sem tovrstne folije že prej porabila izjemno malo, saj hrano večinoma shranjujem v posodicah – uporabila sem jo na primer kakšen sendvič za na pot ali pa za ohlajanje testa za piškote (za ta namen jo sicer uporabljam še vedno, vendar v zelo majhnih količinah, saj se drugi načini enostavno ne obnesejo). Sedaj pa to voščeno folijo uporabljam tudi kot pokrov – a o tem več kasneje.
Če boste iskali navodila, jih boste našli ogromno in sicer na več načinov. Nekateri prisegajo na likalnik, ker pa je zame (ki ne likam) pripravit likalno mizo cel projekt, sem bila prelena za to opcijo. Izbrala sem najbolj preprosto – pečico. Zato težko navedem bloge, saj sem brskala po mnogih in si izpisovala nasvete. (Poguglajte v smer “beesvax wrap” ali “alternative to plastic wrap” v kombinaciji z “diy” ali “how to make” – nekaj je tudi slovenskih strani).
Še opozorilo – doma boste težko naredili “pravo” folijo, primerljivo kupljeni, saj ima kupljena tudi jojobino olje in smolo, zato tudi ohranja svežino hrane. Domača folija je za kratka shranjevanja in zaenkrat sem z njo zadovoljna, imam pa na sumu, da bom kupila originalno v enem prihodnjih nakupov, ko bo hči nekoliko zrasla. Na spletu boste našli tudi folije, ki jim lahko našijete gumbke in elastiko in naredite iz njih prave torbice za prigrizke – ampak to je (ponovno) že višji nivo.
Za najbolj preprosto folijo potrebujete:
– kose bombažnega blaga (vzamite jih različnih velikosti)
– vosek (lahko kupite v kosu in naribate, jaz sem za prvi poskus kupila v kapljicah, tudi zato, ker sem ga lahko kupila v trgovini v manjših količinah, pazite le, da je primeren za stik z živili, priporočljivo tudi ekološki)
– čopič (ki ga boste, prosto po enem od blogov “uporabljali od tega dne naprej samo in izključno za ta namen za veke vekomaj amen”)
– kos peki papirja (ponovno – lahko ga po uporabi spravite v komplet “za folijo” in ga uporabite večkrat)
– pekač in pečico.
Kose blaga lahko obrobite, kar bo pomagalo pri tem, da se ne bodo cufali – ker ne znam (še?) šivati, jih jaz nisem in po polletni uporabi lahko rečem, da se sploh niso cufali. Presodite.
Na pekač položite peki papir, nanj blago in položite v pečico, ogreto nekje na 80 stopinj (do 100, ne več!) za 5-10 minut. Spremljajte dogajanje in ko vidite, da se vosek topi, vzamite pekač iz pečice, s čopičem previdno vosek enakomerno razmažite po celotni površini krpe, da je dobro prepojena in premazana. Nato krpo odložite na sušilo (palico, obešalnik ipd.) in pustite nekaj časa, da se posuši (okoli 10 – 15 minut). In? To je to. Ko je krpa suha, jo lahko pričnete uporabljati.
Ko jo želite zviti, jo nekoliko pogrejte med rokami, da bo vosek mehkejši, če se začne vosek lomiti (nastanejo črte), krpo ponovno dajte na papir, v pečico za nekaj minut in popravite s čopičem (ta bo impregniran z voskom, zato res pozabite, da boste z njim počeli še kaj drugega – lahko ga pa posodite komu, ki se loti folije in tako zmanjšate porabo).
V folijo lahko zavijete hrano (sendviče), z njimi pokrijete sklede ali pekače – to lahko naredite tudi, če jih prenašate, saj izjemno dobro tesni. Jaz sem z njo zatesnila tudi rob pekača, v katerem sem si za kosilo spekla lososa in brstični ohrovt, pa je preživel celoten transport do službe. Če se umaže, jo preprosto operete z vodo (če se res umaže, lahko tudi z malo čistila za posodo), obrišete in je pripravljena na novo uporabo. Aja, pa še to – nisem omenila, da prekrasno diši po naravnem vosku. Le kakšen argument bi še potrebovali?
