Odprta kuhinja, izziv 2017, november

6. decembra 2017

Moj izziv za leto 2017 seže bliža koncu. Kako hitro minevajo tedni, kar prehitro. Pa vendar jih skušamo užiti na polno, kajne? Tudi še teh nekaj tednov, ki nas ločijo do konca leta. Zanimivega in pestrega leta, a o tem vseeno v zaključku.

Recept iz številke 45 je bil zanimiv. No, ne recept sam po sebi (čeprav tudi ta), ampak samo dogajanje okoli njega. Izbrala sem ga že takoj v soboto, ko smo dobili časopis v nabiralnik. Zapisala sem si sestavine, prebrala diagonalno in med tednom nakupila vse potrebno, da bomo imeli v nedeljo odlično kosilo. In ko pride nedelja, čas za kuhanje – Odprte kuhinje ni nikjer. Čeprav je bila še pred kakšnim dnem točno na svojem mestu. (In ne, še danes je nismo našli.) Tako da se potem lotiš kuhanja po navdihu spomina. Ja, pa še na spletni strani so recept šele v ponedeljek objavili. No, čeprav je v osnovi to recept za ješprenj z muškatno bučo in jurčki, pa sem že v štartu vedela, da bom izpustila vino (saj kuham tudi za malčico). Potem sem že vnaprej vedela, da bom izven recepta, saj sem morala narediti kombinacijo ječmena in riža (saj ječmena nisem imela dovolj). Gobe so bile mešane, ker smo jurčkov ni bilo več dobiti. Samo jed pa sem pripravljala drugače – res kot rižoto v enem loncu, tukaj pa se dela ločeno. Ni druge, moram si označiti, da bom ponovila recept čimdobim kakšne jurčke. Čeprav je bilo tudi tako izjemno okusno in bomo tudi v tej različici še ponovili.


v 46. številki sem po dolgem času našla kar preveč receptov, ki so me navdušili. Najprej sem se lotila dveh receptov, ki sem ju združila kar v eno kosilo, oziroma sladico kar v zajtrke med tednom. V kombinaciji z domačim jogurtom, je bilo pecivo več kot odlično. Skuhala sem tako enolončnico z gobami in ajdo – sicer sem dala mešane gobe, ne samo lisičk, pa vseeno je bilo resnično okusno. Ob tem sem pripravila še jesensko torto na portovcu – preprost in odličen biskvit z jabolki. Le nekaj mi je v receptu zmanjkalo podatkov in na videz je bilo pecivo popolnoma drugačno kot v samem receptu. V sestavinah je namreč napisana mandljeva moka, ki je nato v receptu ni – jaz sem jo kar dodala, je pa biskvit precej bolj rjav kot tisti na fotografiji. Morda pa se povabim “čez mejo” k avtorici recepta na pokušino originala.


Če so bile do sedaj nenehno pašte na pašte, pa je november očitno mesec žit – ponovno je bila izbrana rižota, čeprav sem imela iz 47. številke pripravljen res dolg seznam možnih izbir. Mislim, da jim bom uresničila v prihodnjih tednih, ker so resnično mamljivi. Tokrat pa nas je premamila rižota z gorgonzolo, ki je združevala tako kremasto sirno kot hrustljavo teksturo pinjol. Odlična prava zimska rižota.


November sem zaključila s sončno in rumeno žarečo mineštro iz 48. številke. Odličen okus ji je dala kombinacija zelja, koruze, rdeče leče in korenčka. Kurkuma pa je poskrbela tako za okus kot za prekrasno barvo. Jemo tudi z očmi, pozimi pa se sončna rumena še toliko bolj prileže. In kot obljublja recept – resnično pogreje.


V 48. številki je bil objavljen tudi prispevek Jage babe, ki je pripravila štiri kolače za štiri adventne nedelje – odločila sem se, da bom tudi te pripravila vsako adventno nedeljo, ker pa je ta v decembru, o tem zapišem nekaj več v prihajajoči objavi izziva.

 

Tiskaj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja