Ja, načeloma sem za slovenjenje in zagotovo sem tista, ki ima rada naš jezik, ampak včasih se mi vseeno zdi, da smo premalo fleksibilni, da nas je malo preveč strah, da bomo z vsakim tujim izrazom izgubili del sebe. No, če imamo sacher torto, potem je “Victoria sponge”, oziroma tudi “Victoria sandwich” (ali vsaj Victoria) torta tudi lahko normalno poimenovanje – saj pomeni posebno vrsto torte s posebnim polnilom. To je bolj biskvitasta torta, napolnjena v eni plasti s smetano in marmelado (malinovo), po vrhu pa se posuje le sladkor v prahu. Morda je res skorajda bolj primerno ime Viktorijin sendvič. Čeprav tole ne zveni nič kaj elegantno in kraljevsko, priznajmo. Osebno bom raje uporabljala Victoria sponge – ampak za vse puriste naj bo tale prevod v naslovu.
Poglejmo najprej malo zgodovine – torta, ki predstavlja ključen del tradicionalne angleške čajanke, je namreč poimenovana po angleški Kraljici Viktoriji (1819 – 1901). Njena dvorna dama Anna, bedforška kneginja (1788 – 1861), v času med kosilo in večerjo ni zdržala, zato je naročala služabnikom, naj ji v sobo pretihotapijo čaj in nekaj kanapejčkov – kasneje je začela popoldan prirejati čajanke s sprehodi in nanje vabiti prijatelje. Stregli so čaj, manjše tortice, maslene sendviče in manjše prigrizke, ki so kmalu postali klasika. Popularno navado je prevzela tudi Kraljica Victoria, ki je imela med prigrizki najraje to križanko med torto in sendvičem – slasten biskvit s smetano in marmelado. In seveda, če je všeč kraljici, je to kmalu poimenovano po njej, navada pa postane del vsakdana.
Torto sem izbrala, ko sem iskala sladico za prvomajski piknik – želela sem preprosto sladico, ki ji bom lahko dodala sadje (jagode) in spomnila sem se na tole torto. Uporabila sem recept BBC good food strani, saj na njihovi strani najdemo najbolj klasične recepte angleške kuhinje (drugod so različice). Za tiste, ki vam angleščina dela preglavice (ali pa se vam ne da), je tu recept v slovenščini – z opombami.
V mešalniku dobro premešate vse sestavine (priporočam samostoječ mešalnik, saj je potrebno res dlje časa mešati – vsaj 5 minut):
200 g sladkorja (caster)*
200 g mehkega masla (sobna temperatura)
4 jajca (jaz dam sicer 3)
200 g moke
3 žličke pecilnega praška (jaz uporabim vinski kamen)
2 jedilni žlici mleka
Vse sestavine premešate in jih prelijete v dva pekača za torto (20 cm) ter pečete na 180 stopinj okoli 20 minut. Biskvita dobro ohladite.
Nato je čas za nadev – v tem receptu je sicer navedena maslena krema, klasično naj bi bilo s smetano. Po želji. Jaz sem stepla 200 g sladke smetane z nekaj žlicami sladkorja v prahu in 2 čajnima žličkama vanilijeve esence.
Spodnji biskvit tako premažete s smetano (ali masleno kremo) in marmelado – klasično je z malinovo, jaz sem sicer uporabila domačo jagodno (in dodala še nekaj jagod za hrustljavost in okras).
Sicer pa je biskvit zelo uporaben tudi za vse sadne torte ali druge kremne nadeve, ker se hitro speče in ohladi, pa tudi namočiti ga ni potrebno.
* V receptu boste našli “caster sugar” (ki ga slovenski recepti, sploh pa prevajalci kulinaričnih oddaj, napačno prevajajo v sladkor v prahu!) – včasih se da kaj nadomestiti, včasih pa je nujno, da zadeve naredimo za prav. Preverjeno je struktura testa drugačna, če uporabimo navaden bel sladkor. Načeloma sicer vedno uporabljam bel sladkor, ki ima lepe, manjše kristale, tukaj pa je še posebno pomembno, da so še manjši. Sladkor “caster” lahko brez težav pripravimo sami – potrebno količino damo v blender in 15-krat na hitro stisnemo gumb za pulziranje. Ne želimo namreč sladkorja v prahu, ampak nekaj vmesnega. Lahko ga seveda pripravite več in ga spravite. Deluje tudi z rjavim sladkorjem.