In je tu. Zaključek. V bistvu kar ne morem verjeti. Da ga je konec in da mi je uspelo. Prav pred nekaj dnevi sem na televiziji spet ujela film Julie and Julia, film o blogerki, ki svoj blog zastavi kot dnevnik o njenem izzivu, da bo v enem letu skuhala vse recepte v knjigi znane kuharice. Čeprav moj izziv ni bil vezan na eno osebo in njene recepte in je bil odnos drugačen, pa sem se tokrat neznansko vživela v film, saj sem jo razumela.
Razumela kako je, če se zaobljubiš nekje javno in se čutiš odgovornega do svojih bralcev, čeprav so “tam nekje zunaj” in se včasih spraviš v kuhinjo tudi, če se tisti dan ne bi. In kako je včasih to prava odločitev, ki ti na koncu dneva pomaga zadihati. In kako včasih recept ne uspe, kot bi moral in preizkušaš. Razumela sem njen odnos do Julie – tudi zame je Odprta kuhinja pomembna, je moj vir znanja, navdiha in kulinaričnega sveta. Ne vem, če si predstavljate kakšno veselje in čast sta bili povabilo k intervjuju in kasneje k pisanju kolumne. Vse to v tem mojem letu izziva.
Razumela sem njeno veselje in občasen obup, saj se je meni tudi kakšen teden zgodilo, da sem listala po reviji in se spraševala “kaj za vraga naj tokrat izberem?” … pa vendar, tudi taki izzivi so mi dali možnost, da sem razmišljala širše in kreativno.
In zaključek – se je splačalo? Ja. Definitivno. Iz množice razlogov. Prvi je zagotovo ta, da sem družinsko zbirko odličnih receptov razširila za nekaj receptov, ki so postali del našega vsakdana in popestrili naše jedi. Drugi je ta, da sem imela vsak teden poseben izziv, ki sem se ga veselila in komaj čakala sobotna jutra, ko mi je mož iz nabiralnika prinesel časopis. Kako sem bila jezna tistih nekaj redkih sobot, ko je dostava zatajila! Tretji pa je ta, da sem ponosna nase, da sem zdržala eno leto – 53 tednov izborov in priprav. Do junija sem bila namreč doma, na porodniški in je bilo časa vseeno več. S službo pa se dnevi zapolnijo in zame je bil prav ta preskok največja preizkušnja. Ampak ko sem jo povezala z novo odločitvijo, je tudi to postalo še lažje. Kakšno? Tako, da je postala priložnost za nov izziv v letu 2018 – o tem več v prihodnje.
Bom nadaljevala z izzivom? Ne. Ne bom, ker je bilo eno leto dovolj, da je bilo zanimivo in želim ga zaključiti sedaj, ko mi je še v veselje. Bom pa nadaljevala s principom priprave receptov, ki se mi zdijo zanimivi še v istem tednu. Sicer se samo izgubijo na kupu nekoč-bom-preizkusila. In tako zamudiš ogromno zanimivih in novih odkritij, preverjeno. Ne čakajte, preizkusite tudi sami čimveč novih okusov!