Poznate to pesmico ali pomen te fraze (ribati suhe žemlje)? Pomen, ki je morda danes že malo pozabljen, je “dolgočasiti se”, prihaja pa iz nemščine, kjer žemlja v prenesenem pomenu pomeni tudi mlado dekle (v Franu lahko preberete tudi nekaj o vulgarnejših različicah, ampak o njih ne bomo).
No, danes se pa (poleg pomena frazema) pozablja tudi na žemlje, na kruh. Tako se posuši in … žal pogosto pristane v smeteh. Uh, smo res postali družba, ki si ne zna več narediti drobtin doma?
Z obilico dostopnega kruha, ta v današnjih očeh postane star, suh, ne svež že … po enem dnevu. Grozno, kajne? Za določene jedi res potrebujemo svežega, za druge pa je kakšen dan star še posebno primeren (včasih načrtno kupim starega) – kruhovi cmoki, šnite, bruschette, kruhovi narastki, kocke in druge jedi so okusni načini rabe “starega” kruha. Ko pa sem nam res dokončno posuši, pa je čas za – drobtine.
Od samega kruha in vašega aparata je sicer odvisno ali boste naredili res drobne drobtine ali bodo bolj grobe. Osebno imam raje malo grobe, saj so za tisto, za kar jih uporabljam veliko boljše, saj dodajo teksturo in okus (res pa je, da ne paniram). Drobtinam lahko dodate tudi druge sestavine – na primer dišavnice ali začimbe (ali posušene gobe) in jih nato uporabljate kot “začimbo”. Pa o tem kdaj drugič. Tokrat se le spomnimo kako se drobtine preprosto naredi doma (zadnjič sem v eni Facebook skupini zasledila vprašanje na to temo, očitno je kdaj potrebna pomoč).
Priznam, da dolgo nisem delala drobtin doma. Predvsem zato, ker kruh navadno porabimo preden se nam pokvari. Načrtno sem pa domače drobtine naredila, ko sem jih potrebovala za otroške verzije naših kosil – hčerki sem namreč spekla kruh brez soli v manjših žemljicah in jih nato nekaj načrtno posušila ter zmlela, saj sem tako imela zanjo drobtine brez soli (in iz pirine moke). Zadnjič pa nam je ostalo kar precej kosov mešanega kruha in odločila sem se, da naredim drobtine. Med kosi je bil tudi ajdov z orehi, ki sem ga kar dodala v mešanico in povem vam – mesne kroglice še nikoli niso bile boljše.
Torej: potrebujemo kruh in multipraktik. Če slednjega nimamo, lahko uporabimo drug aparat z rezili, na primer palični mešalnik za manjše koščke in pa več letenja drobtin po kuhinji, čeprav imajo danes palični mešalniki navadno dodane še posodice za hitro sekljanje, kar je za manjše količine dovolj veliko.
Druga opcija je vrečka, v katero date kruh in nato z valjarjem po njej tolčete, valjate in podobno, dokler ne boste dovolj “zmleli” kruha.
Če tudi tega nimate, se bo potrebno vrniti k osnovam – ribežnu in ribanju. Pazite le, da vzamete večjo posodo, da bo manj čiščenja in pospravljanja.
Za najlažjo možnost pa – kruh položite v posodo multipraktika, najprej za kakšno minuto dajte na najvišjo moč, nato pa še nekaj časa pulzirajte in malo potresite posodo, da večji koščki padejo na dno k rezilom.
Nato drobtine pospravite v stekleno posodo, ki jo lahko brez težav hranite tudi v zamrzovalniku, kjer bodo ostale sveže dlje časa (če jih potrebujete le poredko, lahko namreč postanejo žaltave). To je to. Preprosto, kajne?
PS: Če se vam tudi drobtin ne da delati ali pa jih ne potrebujete, vseeno ne mečite kruha v smeti. Poiščite nekoga, ki ima kompost ali kokoši, ki jih navadno hranijo s starim kruhom in ga odnesite k njim. Morda je to sosed, morda lahko komu predate – poglejte na tržnici (na stojnicah z domačimi jajci), objavite na Facebooku … načinov je ogromno. In vsi so boljši od kruha v smeteh.