11. TEDEN
Zadnjič je kolegica odlično označila taka obdobja različnih izzivov in zaobljub … “včasih se pač zgodi življenje” – in to se je zgodilo ta teden, ko smo imeli v službi pestre, pa tudi sproščene dni. Vseeno pa je bila moja hrana kvalitetna kolikor je bilo le mogoče.
– ponedeljek: sendvič in “smoothie” (udeležila sem se izobraževanja, kjer pa so nam namenili samo 20-minutni napovedan odmor, zato sem že od doma vzela manjši sendvič in pa zmešala domač kozji jogurt z borovnicami in banano (ki sem ga spila že med predavanjem) – torej sem si naredila v bistvu kar sadni jogurt … za kaj več žal ni bilo časa);
– torek: golaž in polenta (doma sem uspela vzeti golaž, ki ga je med vikendom skuhal mož – ker ne maram pretirano mesa v njem in ga navadno “podturim” možu, meni pa ostane tekoči del, ki ga sicer raje jem s kruhom, tokrat pa sem si na hitro skuhala polento);
– sreda: pizza (čeprav sem si prinesla mineštro, pa smo se med neznačilno skupno jutranjo kavo začeli pogovarjati o pizzi – s sodelavkami smo se odločile, da si bomo vzele nekaj časa in skupaj pojedle eno dobro … tako smo izbrale res odlično iz restavracije Noro, pripravljeno s kislim testom. Seveda sem, kot pri vseh dobrih pizzah, vzela kar margherito);
– četrtek: sendvič in jabolko (spet en dan za hitenje – iz pisarne sem se namreč ravno v času kosila odpravila na malo drugačen dan, saj sem s študenti iz naših študentskih domov pomagala čistiti potko ob Škocjanskem zatoku, prekrasnem zatočišču živali in žal tudi brezvestnih ljudi … kar smo pobirali, ni bilo ravno za dober tek, moje kosilo pa je bil samo sendvič – pirin kruh, pečen pršut in pa jabolko);
– petek: fižolovo-bučna mineštra (v službenem hladilniku me je čakala od srede, iz zadnje runde te sezone, namesto kruha pa sem vanjo dala nekaj pašte, ki je ostala doma od enega od kosil – sicer so bile valvice, ne ravno idealna pašta za mineštro, vendar je bilo vseeno izjemno okusno).
12. TEDEN
Končno je pa prišel preprost teden – ko sem imela vse ne samo splanirano, ampak tudi pripravljeno in sem lahko jemala jedi brez zapletov in težav. Čeprav sem na začetku izziva rekla, da bom vsaj štirikrat tedensko prinesla kosilo, pa ugotavljam, da je moja statistika veliko boljša od napovedanega. Kosilo grem le redko pojest ven, sendviči so pa prej izjema kot pravilo (odštejte prejšnji teden). Opažam le, da bom morala kosilom dodati solato, saj mi ta zelo manjka – sicer jo praviloma doma jem za večerjo, ampak to je odločno premalo zelenjave za moj okus.
– ponedeljek: filana paprika (ja, ni sezonsko in ne, ni iz moje kuhinje – moja mami očitno trenira za poletno sezono in eno papriko sem si vzela za ponedeljkovo kosilo … čeprav je bila zelo dobro pripravljena, pa se res čuti, da to še ni prava paprika in nima prave arome – za prilogo je pa zmanjkalo časa);
– torek: piščančje kroglice in riževi rezanci (tele kroglice so nastale kot moj kuharski eksperiment za različico govejih kroglic in dodala sem jim nekako azijski pridih (recimo na splošno, ker se vedno najde en pameten “v Aziji pa ne jejo točno tako”) – recept bom objavila v kratkem, saj so mi res uspele … le pri samem kosilu sem zafrknila, ker ni dovolj zelenjave, naslednjič jo moram nujno dodati, riževi rezanci so pa odlična izbira);
– sreda: losos in gamberi z ohrovtom v pečici in divji riž (ponovno sem si naredila eno mojih najljubših kombinacij – počasi se poslavljam od zimske zelenjave … ker pa sem imela v zamorzovalniku še nekaj rakcev, sem jih dodala pred peko in izkazalo se je za super kombinacijo – poskusite, pa nehajte vihat nos nad brstičnim ohrovtom, fin je);
– četrtek: rumena sončna mineštra iz zelja, leče in koruze s kurkumo (ja, vem … skoraj vsak teden je vsaj enkrat na jedilniku, tokrat pa obljubim, da sem naredila res zadnjo rundo za to sezono, saj kljub odličnosti ne sodi med jedi za toplo vreme);
– petek: veganska sarma (ponovno nekaj iz mamine zaloge – ko so šli na počitnice, sem ji morala sprazniti hladilnik in spravila sem si nekaj porcij te veganske sarme, ki pa jo moram pojesti čimprej, saj počasi mineva njen čas – tako da jo ponovno pričakujte v naslednjih tednih … ker mi je časa in volje za prilogo zmanjkalo, sem kupila kar žemljico).
13. TEDEN
Čeprav smo imeli med vikendom kuhinjo polno kuharskega navdiha, pa sem med tednom za kosila hrano najpogosteje jemala kar iz zamrzovalnika, saj imam še nekaj enolončnic za porabit, dokler še nekako sodijo v letni čas. Torej preden se pomlad ne razbohoti v vsem sijaju.
– ponedeljek: fižolovo-bučna mineštra (je, spet – ena od zadev, ki jih moram porabiti pred pravo pomladjo, da bo v zamrzovalniku več prostora);
– torek: špinačna pašta s porom, cvetačo in čičeriko (pašto sem naredila, ker sem ugotovila, da je res že dolgo nisem jedla – najprej sem nameravala narediti različico te pašte, brez brstičnega ohrovta, torej samo s porom in čičeriko … potem pa sem pomislila, da imam od vikenda še nekaj juhe iz pečene cvetače, ki je bila precej gosta in sem ji dodala res veliko česna, zato sem jo kar dodala kot osnovo omake … rezultat? Odličen!
Preprost recept za PAŠTO S POROM, CVETAČO IN ČIČERIKO je tako:
na oljčnem olju popražite por,
dodajte nekaj zajemalk juhe in pustite kuhati okoli 10 min,
dodajte čičeriko (moja je bila domača in sveže kuhana, zato sem pustila 10 min, sicer je za tisto iz konzerve 5 min dovolj),
še malo pokuhajte z nekaj žlicami vode od pašte, dodajte kuhano pašto in to je to.);
– sreda: z zeljem, ki je ostalo od sobotnega kosila, sem skombinirala vegetarijansko pleskavico. Zelje je bilo zgolj pokuhanoa in podmeteno z dodatkom česna;
– četrtek: rumena sončna mineštra iz zelja, leče in koruze s kurkumo (ja, spet … res, res, res je bila to zadnja runda … še kakšni dve porciji me čakata);
– petek: sendvič in jogurt (ja, v četrtek zvečer ni bilo časa za pripravo, niti minute, niti za jemanje iz zamrzovalnika, poleg tega sem imela dolg seznam malenkosti, ki sem jih želela zaključiti pred podaljšanim vikendom, zato sem naredila izjemo s sendvičem (bakala in sir) in jogurtom).
