Tudi letos smo se s Sladkimi nasmehi udeležile Sladke Istre, velikega festivala sladic in sladkega. Lani sem še počasi predajala organizacijo nastopa, letos pa sem z veseljem uživala v zgolj ustvarjanju in dobri družbi na stojnici. Tri leta so bila čisto dovolj naporna, čeprav prijetna.
Letos sem se tako odločila, da bom naredila veliko manj kosov sladic, da bom pa te pripravila v miru in bolj dodelano. Kot ključen motiv so me vodili samorogi – ker so v njihovi podobi ene najljubših igrač moje hčerkice, ker so meni izjemno všeč zaradi svoje simbolike in nenazadnje, ker so letos popularni na vseh socialnih omrežjih. Samorogi so povezani tudi z mavričnimi motivi in pa specifičnimi barvami (nežne pastelne barve in pa kovinske barve rogov) ter slogi, zato sem ob ključnih kosih peciva naredila še manjše v podobnem slogu za zaokroženo celoto.
Tako je v naši kuhinji v petek in soboto dišalo po mavričnih mafinih in nežnih pastelnih okraskih simpatičnih samorogcev. Tudi ostanki peke (torej različnih mas) so bili prav pisano veseli.
Za soboto sem najprej pripravila mavrične kozarčke, ki navadno navdušijo otroke zaradi pisanosti in kombinacije mafina z bombončki. Za malo večje otroke pa sem pripravila čokoladne mafine z ganachejem in okraskom v slogu “shabby chic” ter zlatimi detajli. Ob tem se naredila še nekaj oblitih oreo piškotov, ki pa sem jih več naredila za nedeljo, saj so bili namenjeni manjšim okraskom na postavljenih stojalih stojnice.
V nedeljo sem namreč poudarek dala na samoroge – pripravila sem kozarčke, ki sem jih okrasila z motivom samoroga, napolnila pa z bombončki in mini mafini (kot se navadno na Pinterestu prisrčno označi – z “unicorn poop” ali kakci samorogov), ob njih pa so bili še samorogi v obliki ameriških krofkov (“unicorn donuts”), pečenih v pečici. Ob tem pa še nekaj čokoladnih mafinov, tokrat le malo okrašenih z zlato barvo. Upam, da so s svojo čarobnostjo polepšali dan obiskovalcem naše stojnice in zagotovo bo njihova magična moč polepšala dneve otrokom, ki bodo prejeli tortice Sladkih nasmehov.
