Pri prehrani navadno izhajamo iz sebe – tako je meni recimo nedoumljivo, da nekomu ni všeč zelenjava, saj (skoraj) vso obožujem (če je ne obožujem, jo pa jem). Čeprav velja za tako zasmehovano in pregovorno nezanimivo, osovraženo hrano, je brstični ohrovt pri meni v kategoriji oboževanih – pa tudi pri hčerkici. Zgledi vlečejo, kajne?
Tokrat sem ga uporabila v odlični rižoti. Ker je bila prilagojena otroku, je bila soljena na koncu (kar ni ravno idealno za rižoto in če vas moti, kuhajte ločeno). Razen razlike v soli, pa je lahko odlično kosilo za celo družino iz enega lonca (če še niste uvedli mlečnih izdelkov, sir izpustite, ostale sestavine praviloma niso problematične). Količina je zadoščala za 2 odrasla in eno dojenčico, bila pa je samostojna jed (veliko zelenjave in čičerika kot beljakovinska sestavina jo naredijo tako brez težav) sicer količine prilagodite.
Rižoto pripravimo na naslednji način:
na male košče narežete 1/2 pora, 1/2 bele čebule in 1 manjši pastinak (če ga slučajno ne dobite, uporabite rumen korenček, ker je blažji) ter popražite na oljčnem olju. Dodate dve pesti brstičnega ohrovta, narezanega na četrtine in popražite. Dodate eno-dve skodelici riža (prilagodite količino navodilom proizvajalca ali izkušnjam z družinskimi količinami) in počakate, da postekleni.
Nato začnete rižoto počasi zalivati – v loncu zavrete vodo, jo začinite in nato z njo po zajemalkah postopoma zalivate rižoto (ko se riž napije, dodate novo) ter vsakič premešate. To lahko v tem primeru počnete na tri načine:
– če bo kosilo tudi za dojenčka, mlajšega od enega leta, potem zavrite vodo, ji dodajte peteršilj, suho zeleno, timijan (ali druge začimbe po želji, lahko so suhe) in nato zalivajte z njo, na koncu umaknite porcijo za dojenčka in solite po okusu (druga opcija je, da pred zalivanjem popraženo zelenjavo in riž v količini za otroka premaknete v drug lonček in ločeno zalivate);
– če je kosilo tudi za otroka, ki mu sicer že dodajate sol, vendar še postopoma, priporočam, da v vreli vodi raztopite nekaj soli z začimbami (eno čajno žličko), ki je že tako v manjši količini (priporočam zeleno Barba sol za to rižoto), s to vodo zalivate, potem pa še vedno lahko dosolite po okusu;
– če je kosilo za družino z večjimi otroki, pa lahko uporabite tudi jušno osnovo z več soli (sicer jo sama delam z manj soli in raje pustim, da si jedci dosolijo).
Vseeno vam priporočam, da poskušate uporabiti čimmanj soli – tudi na splošno – saj boste hitro ugotovili kako je lahko hrana zelo okusna, če jo pravilno začinimo in sol uporabimo za pravi namen, poudarjanje okusa jedi in ne ustvarjanje zgolj slanega okusa. Uvajanje goste hrane je v tem primeru odlična lekcija. Pa še to – uporabljajte piransko sol. Ker je prav tako odlična kot afnasta himalajska (dokazano), prevozila pa se je le par kilometrov. Cenimo, kar imamo.
No, rižota se nam je v tem času verjetno že lepo skuhala. Pet minut pred koncem kuhanja (preden dodamo zadnjo zajemalko vode), ji dodamo dve do tri pesti kuhane čičerike – za dojenčka priporočam, da dodajate izključno olupljeno (kuhano čičeriko samo stisnite in zdrsnila bo iz ovoja), za odrasle to ni nujno potrebno (razen, če koga motijo lupine, oziroma v izogib napenjanju).
Na koncu rižoti dodamo žlico masla, ki ga dobro vmešamo (maslo dodamo za pravo teksturo) in nanjo naribamo parmezan ter postrežemo (potresemo lahko še s svežim peteršiljem). Če dojenčku še nismo uvedli mlečnih izdelkov, zadnja dva mlečna koraka izpustimo (oziroma uporabimo za odrasle), če pa smo ravno na začetku uvajanja mlečnih izdelkov, pa je ta rižota idealna, saj vsebuje prvi vrsti, ki naj bi ju v prvih dveh korakih uvedli (maslo, nato pa zreli siri) . Ker dodamo parmezan, ki je že sam po sebi slan, pa bomo morda ugotovili, da dodatne soli zase ne potrebujemo.
