Drugi vikend mojega izziva, pa že malo goljufam. No, ne čisto goljufam, ampak v današnji Odprti kuhinji nisem našla nobenega recepta za naju – veliko je bilo mesa, ki ga ne jem, sladica pa je bila taka, da bi jo mož sicer verjetno pojedel (po mojem okusu ni bila), ampak sem po dobri izkušnji prejšnjega tedna ponovno naredila narastek.
No, vseeno pa sem preizkusila en recept iz OK, in sicer iz lanske, ki sem ga imela pripravljenega že nekaj časa. Pred časom je zmagal na natečaju OK, ponovno pa so ga objavili pred prazniki. In sicer so bile to pirine beljakovinske štručke. Naredila sem jih skoraj popolnoma po receptu (kar je že hud napredek) – le moko sem kombinirala (belo in polnozrnato pirino) in namesto pecilnega praška sem uporabila vinski kamen. Sicer pa je recept naslednji:
zmešate 500 g pirine moke (jaz sem kombinirala 200 g polnozrnate pirine in 300 g bele pirine moke*) in 500 g skute**, dodate ščepec soli in en pecilni prašek (ali vinski kamen – naslednjič ga bom vmešala kar v moko, uporabila sem eno vrečko), nato pa še 150 g mešanih semen (kombinirala sem 50 g sončničnih, 50 g bučnih, 30 g sezama, 10 g lanenih semen in 10 g konopljinih semen) in 1,5 dcl mleka (dodajate postopoma, jaz sem ugotovila, da bi bil dovolj 1 dcl). Zamesite in nato razdelite na 16 manjših kosov, oblikujete štručke in zložite na pekač. Recept predvideva, da ga najprej namastite, ker pa je moj super pekač za piškote tak, da se nanj nič ne prime, sem ga sicer namazala s kapljico oljčnega olja, ki pa je bila bolj za okus. Pečete okoli 20 do 30 min na 180 stopinj.
* odlična kombinacija je bila tudi z 2/3 bele pirine moke in 1/3 kamutove (okus je malček drugačen, skorja pa bolj hrustljava) ali pa samo z belo pirino moko
** prvič sem uporabila pasirano lahko skuto, veliko boljši kruh pa je z domačo skuto (jaz jo kupujem pri Kmetiji Žgajnar)
Štručke sem nato še tople postregla z maslom in s sirom s tartufi kot predjed nedeljskega kosila. Moj mož je namreč zbolel in je bil prepuščen na milost in nemilost moji kuhi. Sicer je budno nadziral samo pripravo, ampak vseeno lahko rečem, da sem sama prvič pripravila gobovo rižoto – postregla pa sem jo okrašeno s polnjeno gobo iz pečice, navdihnjeno z mojim receptom za polnjene šampinjone (ker v trgovini niso imeli šampinjonov, sem delala rižoto in polnjeni gobi s šitakami ter suhimi jurčki). Klobuka pa sem napolnila samo z malo popražene čebule in mešanico gob, potem pa posula s sirom. Pa še malo radiča v skledo in kosilo je bilo pripravljeno.
Gobova rižota