Poznate izraz “nositi drva v gozd”? No, to je situacija, ko neseš pladenj peciva na delavnico pri Rozali. Rozali je Goca, krasna ženska, ki peče neverjetno dobre sladice – je tista, ki me vedno reši, ko potrebujem torto zase ali kaj sladkega za popestritev. Spoznali sva se pri Sladkih nasmehih, kjer smo se obalne članice seveda kmalu povezale. Tako smo se s še dvema udeležile delavnice izdelovanja makronov. Ker pa sem jim prej po sporočilih delala skomine po rabarbari, ki je še niso poskusile, sem jim obljubila, da spečem pito. Tako sem naredila jogurtovo pecivo z jagodami in rabarbaro ter se v deževnem popoldnevu odpravila v Izolo.
Seveda so punce s smehom kmalu prinesle dobro voljo, ki smo jo začele že s prihodom in dobrodošlico – kavo ter karamelnimi napolitankami. Goca ve, da obožujem karamelo (sploh njeno) in makrone.
Tako smo se naučile izdelovanja makronov na preprost način – poskusila sem tudi narediti makrone v obliki muck, ki jih nameravam narediti za hčerin rojstni dan.
Dodale smo jim kremo – na koncu pa jih je nekaj ostalo praznih in smo jih kar take nesle domov.
Naslednje jutro je bil tako zajtrk sladek – na srečo pijem kavo črno, tako da je bilo vsaj malo protiuteži sladkobi. Mmmmm, komaj čakam naslednjo delavnico. Na katerokoli temo.
