Jamie Oliver je pričel svojo “Food revolution” zaradi zgroženosti nad prehrano otrok in odraslih v Angliji in ZDA. Naša kosila v šoli sicer niso bila taka kot jih gledamo sedaj v njegovih oddajah, kljub temu pa se zdi, da je danes resnično vedno več in preveč pripravljene, umetne hrane. Zato mi je njegova pobuda všeč – doma narejeno iz svežih, lokalnih sestavin, saj je to tudi načelo najine kuhinje. No, tem je seveda zanimivo dodati kakšno bolj nenavadno, vendar pa v osnovi doma jeva sezonsko, lokalno in sveže.
Na letošnji FRD sem bila prosta, zato sem lahko posebno pripravila in podelila glavne tri obroke. Kakšni so bili in kako jih lahko preprosto pripravimo?
Za zajtrk sem si pripravila pirin toast z domačo marelično marmelado in svežimi jagodami. Ob tem pa navaden jogurt.
Sicer je toast doma navadno bolj za rezervo in za občasne želje, ko res pridiši. Tokrat sem pač ostala brez domačega kruha, ki ga imamo navadno pečenega in zamrznjenega, spekla pa sem ga šele zvečer. Hitra kruha sta na primer tak, ki ga zlijemo v pekač ali pa štručke, ki jih delam zadnje čase – beljakovinske pirine, ker pa sem ugotovila, da so še boljše, če jim dodam kamutovo moko, so že skoraj pirino-kamutove. Marmelado pa sem lani naredila iz marelic, ki rastejo v sosednji vasi – je manj sladka, saj je sladkana z malo fruktoze in ima bogat okus po najboljših marelicah.
Moj zajtrk spominja na sladico, ki sem jo na hitro pripravila ob najini letošnji obletnici – blazinice z jagodami.
Za kosilo sem pripravila solato, moj mož pa je pripravil ocvrtke z bučkami – preproste polpetke, ki sem jih lani našla v knjižici vegeterijanskih receptov in so postali ena najinih najljubših jedi v spomladanskih in poletnih mesecih. Navadno nekoliko improvizira – osnova pa so naribane bučke, feta sir, pirina moka, feta sir in jajce. V originalnem receptu je še mlada čebula, ki je tudi najboljši dodatek, če je ni, pa jo navadno nadomesti por. Testo je tekoče, palačinkasto in se tako tudi peče.
Za večerjo je bila pa špinačna juha, ki sem jo že imela skuhano – recept zanjo sem našla v Odprti kuhinji in z veseljem jo skuham, saj je preprosta in odlična.
Seveda pa ni manjkala niti sladica – drobljenec. Pripravila sem ga iz rabarbare, ki je doma čakala na porabo in pa svežih lokalnih jagod. Dodala sem sicer nekaj “posebnih” sestavin, vendar zgolj z namenom iskanja posebne različice osnovnih receptov za drobljence (crumble). Verjamem namreč, da lahko naredimo sladice, ki niso preveč nezdrave – sestavine lahko tako zamenjamo, da uporabimo pirino moko, manj maščob (in drugačne), sladila, ki niso bel sladkor in podobno. Vseeno pa – določene sladice so grešne in take morajo biti … zdrave verzije sacher tort, kremšnit, karamele in podobnega so sicer zanimive in za vsak dan uporabne, vendar pa – občasno si lahko privoščimo pravo sladico. Nekako v duhu oddaje Baking good/baking bad, kjer vedno pripravijo grešno in svetniško sladico.
Torej? Kaj naj nam ostane od tega dneva … misel, da moramo biti čimdlje od predpripravljene hrane in da je najboljša hrana tista, ki jo sami hitro in preprosto pripravimo iz svežih, čimbolj lokalnih ter preverjenih sestavin. No, seveda pa je včasih prijetno jesti tudi v restavracijah – tudi te naj bodo dobre, z odlično hrano in ne poceni umetno hrano. Bodimo del prehranske revolucije!