In tako je napočil čas za zadnji mesec izziva za leto 2017 – leto je kar prehitro minilo in čeprav se je na začetku zdelo, da bo naloga dolgo trajala, je kar prehitro izziva konec.
V tem mesecu pa sem si ga še dodatno popestrila, saj so bili v zadnji novembrski številki objavljeni štirje adventni kolači. Sicer samega adventa ne praznujemo v verskem smislu, v starodavnem klicanju luči, pa mi je blizu in všeč. No, doma imamo letos tudi malo navdušenko nad svečkami, ki se razveseli vsake priložnosti za njihovo prižiganje, zato sem se odločila, da izzivu dodam pripravo kolačev vsako nedeljo.
Tako sem pripravila vse štiri kolače, vendar z manjšimi spremembami – nekaj jih je bilo v samem receptu, več pa v samih datumih. Zaradi polnega decembra sem namreč adventne nedelje včasih prestavila kar na … ponedeljek, sredo ali druge dni. Malo svobode nikoli ne škodi, kajne?
Prvi advent je posladkal limonin kolač, za katerega sem preliv pripravila drugače, saj sem pripravila klasičen limonin curd, ki ga imamo tudi sicer radi na zalogi v hladilniku.
Drugi advent sem pripravila bananov kolač – zvečer, ko sem se pripravljala na prižiganje svečke, pa sem slišala za slovo izjemnega igralca Jerneja Šugmana. Svečko smo zato prižgali njemu v nedoumljivo slovo.
Tretji advent sem prestavila na ponedeljek, saj smo nedeljo preživeli na družinskem izletu v Gradežu. Tako smo si v ponedeljek privoščili kavni kolač, vendar brez kave. Ja, vem. Ni ravno normalno. Vendar moja mož kave ne pije, sama pa sladkega ne pojem toliko. Zato sem kavo enostavno zamenjala s kakavom in dobili smo vseeno odličen kolač.
Četrti advent pa sem krepko prestavila, saj je sam advent sovpadel z večerom večerje, kjer je bilo sladkega že veliko preveč. In izzivi gor ali dol – hrane stran ne bomo metali, preobilica pa tudi ni dobra. Zato sem orehove kolačke naredila med tednom, čokolade pa čeznje nisem prelila, ampak sem jo vanje dodala kar v kapljicah.
Zaradi praznikov in praznovanj so se mi včasih zamaknili tudi ostali recepti – pa vendar, pripravljeni so bili prav vsi.
Iz 49., posebne praznične številke, sem izbrala dva recepta. Najprej sem naredila zimsko rižoto, ki sicer ni bila tako estetsko dovršena kot tista iz same revije, je bila pa izjemno okusna in primerna letnemu času.
Drug recept pa je bil za medenjakove kroglice – te sem sicer v kasnejših tednih kar trikrat pripravila, saj sem jih preizkusila še z belo čokolado in jih pripravila za praznična darila. Prejemniki so bili nad njimi navdušenimi, zaradi preproste priprave pa jih priporočam za zimske dni.
V 50. številki sem na veliko veselje naše domače ljubiteljice zvezdic izbrala recept za preproste, a izjemno okusne zvezdice na palčkah.
Čeprav so me v 51. številki navdušile prekrasne, razigrane in vesele kreacije Mance, ki ustvarja Rudolfovo malico, pa je bilo sladkega že preveč, zato je na koncu za izbran recept obveljala … preprosta in klasična pašta s paradižnikovo omako, šalšo, kot ji rečemo na Primorskem. In prav tako preprosto omako sva z možem vložila že poleti. Različico iz odprte kuhinje lahko najdete na tej povezavi.
V 52. številki sem takoj izbrala veganske kokosove kroglice, saj sem jih pripravila za novoletno darilo moji maserki. Recept sta pripravila blogerja z bloga Vibrant plate, ki prinaša vedno nove prekrasne ideje, tale pa je bila prva in zagotovo ne zadnja od preizkušenih.
Zadnja, 53. številka je prinesla pregled receptov. Med vsemi sem izbrala enega, ki je bil nekako simboličen zaključek mojega izziva. Tega so namreč zaznamovale izbire v smeri enolončnic in pašt (če seveda ne štejem sladic). Tako je pašta fižol (ali po domače “pašta e fagoi”) predstavljala prav to kombinacijo. Čeprav pripravljena brez mesa. Domača, tradicionalna hrana – ki jo je moj dedek rad uporabljal v frazi “poveri noi, pašta e fagoi”. Taka jed pa je čisto posebna, kajne?
