Torta za prvi rojstni dan (dve različici)

20. junija 2017

Vem – marsikdo bi rekel (oziroma, kar reče), da kompliciram, ampak osebno tega ne vidim tako. Ustvarjanje receptov z različnimi posebnostmi je zame izziv in velika zabava. In takih izzivov je bilo v zadnjem letu z uvajanjem goste hrane in hrano za dojenčico ogromno. Posebno pomembno se mi zdi, da je hrana nepredelana, sveže pripravljena in pa brez dodanega sladkorja ali soli. Tega sem se držala in ni se mi zdelo potrebno, da bi to bistveno prekršila samo zaradi torte.
Sploh, ker sem želela res torto – ne različic pudingov in podobnega. Ker je nisem hotela delat ločene, pa sem poiskala kompromis med torto za dojenčico in torto za odrasle (torej sladkor, ampak čimmanj) – sicer predvsem za družinsko praznovanje, ko nas je bilo manj. Za zabavo sem naredila več tort in je bila le ena prilagojena dojenčkom.

Na srečo je praznovanje konec maja, tako da ni bilo težav pri izbiri torte (čokoladna bi tako ali tako odpadla, ker je kakav za otroke prehudo poživilo) – na voljo so bile že jagode (sicer pa se da uporabiti katerokoli sadje, tudi jabolka v zimskem času). Pri tem moram opozoriti, da smo (skladno z najnovejšimi smernicami – ki se seveda spreminjajo … skladno z novimi dognanji, ne vem zakaj je to tako nelogično) v hrano uvedli že vse skupine živil, primernih za enoletnico, tudi bolj problematične (potencialno alergene) – torej mleko, oreščke, jajca ipd. Če dojenčku še niste uvedli vsega, je potrebno smiselno zamenjati sestavine.


Biskvit sem delala v dveh različicah (obe sta bili pohvaljeni). Za osnovo sem vzela biskvit “Victoria sponge cake” – za domače praznovanje sem skombinirala napotke bolj zdravih različic na spletu. Torta je bila bolj mokra, kompaktna, biskvit je bil po strukturi skoraj bolj podoben piškotnim dnom skutinih tort. V kombinaciji s smetano je bil zelo okusen. Vseeno sem za zabavo ubrala drugo pot in samo prilagodila osnovni recept v količini sladkorja (tudi zato, ker so jo jedle njene (malenkost mlajše) prijateljice, ki jim še niso uvedli oreščkov).

Prva različica je tako naslednja:
Zmešate 150 g bele pirine moke, 30 g riževe moke, 1 čajno žličko vinskega kamna, 1-2 žlici kokosovega sladkorja in 25 g mletih mandljev.
V sredini naredite vdolbino.
Ločeno stepete 1 jajce, dodate 180 g jogurta (jaz sem uporabila domačega kozjega z vanilijo) in 1 žličko vanilije v prahu, nato pa še 25 g stopljenega (in rahlo ohlajenega) masla ter 2 žlici olja (lahko uporabite repično (jaz uporabljam bio za dojenčke) ali kokosovo).
Nato vlijete v suhe sestavine in na hitro premešate.
Pečete v dveh pekačih (jaz sem uporabila 18 cm, tudi 20 cm bo v redu) na 180 stopinj 20 minut. Biskvita ohladite in nato oba prerežete (da dobite štiri oblate).

Druga različica pa:
V mešalniku vsaj 5 minut mešajte vse sestavine – 1-2 žlici kokosovega sladkorja,
200 g mehkega masla (sobna temperatura), 3 jajca, 150 g bele pirine moke, 30 g riževe moke, 1 čajno žličko vinskega kamna, 2 jedilni žlici mleka.
Pečete v dveh pekačih (jaz sem uporabila 18 cm, tudi 20 cm bo v redu) na 180 stopinj 20 minut. Biskvita ohladite in nato oba prerežete (da dobite štiri oblate).


Sedaj pripravite nadev – v torti sem kombinirala sadje in smetano.

Sadje sem pripravila v dveh različicah – polovico sem preprosto narezala (jagode), iz druge polovice pa sem pripravila čežano/marmelado, ki sem jo uporabljala že v mafinih. Okoli 10 večjih jagod očistimo, narežemo in kuhamo v nekaj žlicah 100 % naravnega jabolčnega soka (brez dodanega sladkorja) približno 15 min, mešamo in nato jagode potlačimo (ne spasiramo, na sploh za otroke ne uporabljamo paličnih mešalnikov) in kuhamo, dokler ne dobimo gostejše mase. To res dobro ohladimo.
Uporabite lahko tudi drugo sadje, tudi zamrznjeno (na primer borovnice pozimi) – tega le dobro odmrznite in odcedite, da vam ne bo močilo torte.

Nato pripravite še smetano – jaz sem kupila navadno sladko smetano (ne klasičnih, znanih za stepanje, ampak tiste, ki jih dobite od kmetij v mnogih trgovinah – jaz sem jo kupila v koprski Agrariji). Za eno torto potrebujete okoli 300 g smetane. Smetano vlijte v posodo mešalnika in ji dodajte 1 žlico mletega kokosovega sladkorja (morali ga boste zmleti sami – če nimate mlinčka za kavo (ki ga morate seveda res dobro očistiti), dajte v blender in s pulziranjem vztrajajte dokler ni res “prah”) in pa pol žličke vanilije v prahu. Stepajte, dokler ne dobite smetane.

Ker so te smetane težje za stepanje in se zna zgoditi, da ne bo dovolj dobra konsistenca, si pomagajte tako, da kremo vmešate v nekaj žlic mascarponeja (uporabite res kvalitetnega) ali skute (priporočam pasirano – navadno boste morali spasirati sami), če vam je všeč. Če se vam pa res ne da komplicirati, v duhu kompromisov – stepajte kombinacijo 2/3 sladke smetane in 1/3 smetane za stepanje. Odlična zamenjava je tudi kokosova smetana za stepanje, ker ima krasno konsistenco, primerna pa bo tudi, če otrokom še niste uvedli mlečnih izdelkov (če želite priokus po kokosu, pustite vodo iz embalaže, sicer jo odlijte in stepajte samo trdi del – sladkor in vanilijo dodate kot napisano zgoraj).

Torto nato pripravite za polnjenje. Vsaj oblat najprej navlažite s 100 % jabolčnim sokom (lahko tudi jagodnim ali pač drugega sadja, če boste izbrali drugačno) – tako boste tudi dodali naravno sladkobo, premažite s čežano (razporedite na tretjine, pustite si kakšno žlico za okras, če želite), nato namažite s smetano (te pustite še nekaj za okras) in tako naredite vse tri plasti (zgornje ne pozabite samo navlažiti). Torta naj stoji vsaj kakšno uro, da se vse napoji (priporočam polnjenje v obodu). Nato jo premažite s smetano, nekaj žlic pa zmešajte s čežano, to v delčkih razporedite po torti in nato razmažite za lepši efekt. Lahko pa se seveda odločite za popolnoma belo torto.


Torto lahko nato okrasite z okraski iz ticino mase (jaz sem uporabljala sicer modelirno) – vendar pazite, ker je smetana in jih morate namestiti tik pred zdajci. Prav tako sem torto za zabavo okrasila s polovičkami makronov, ki sem jih dodala na koncu (in niso bili na krožnikih za otroke). Prisrčni pa so tudi okraski iz papirja – zastavice, napisi, različne oblike. Te lahko tudi vedno spravite za spomin. Jaz sem jih – figurici (tako s torte za družinsko praznovanje kot za zabavo) je namreč gospodična pregledala in razstavila na kose (in ne pojedla!). No, vsaj veselje je bilo veliko in torti sta bili res njeni. Pa tudi ostali nista – niti košček, tudi pri otrocih.

Tiskaj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja