Moj izziv za leto 2017 je še vedno v polnem teku – prav s posebnim, dodatnim veseljem čakam na Odprto kuhinjo, ki jo ob sobotah prelistam, da lahko nakupim sestavine, če se jedi lotim med vikendom, nato pa jo v nedeljo v miru in natančno preberem.
Čeprav nisem ljubiteljica špagetov, sem v triindvajseti številki izbrala prav to vrsto pašte – tako smo za kosilo jedli špagete s paradižnikom in sardinami. Kar tistimi iz pločevinke. Recept je super, le omako je bilo potrebno kar precej zalivati, kar ne piše. Zalivala sem z vodo od pašte, se razume, saj le tako dobimo res odlično omako.
Iz štiriindvajsete številke sem izbrala nekaj zase – marmorni kolač, ki sem ga nato jedla za zajtrke (po porodniški sem se namreč vrnila v službo in jutra je bilo potrebno malo … pocartati). Marmorni kolač ni klasičen, je bolj “zdrav”, saj je iz mandljeve moke, z izjemno malo (morda kanček premalo) sladkorja (ali pa sem imela jaz pregrenak (hm, predober) kakav). V tiskanem receptu je tudi napaka, saj so v receptu jajca, v sestavinah jih pa ni in sem se zato poslužila – slovnice. Glede na množino, sem sklepala, da so vsaj tri in jih toliko tudi uporabila. Pa pravijo, da slovnica ni pomembna, pfff.
V petindvajseti številki je bil recept bolj za navdih, saj sem si na podlagi recepta za piščančje zvitke z arašidovim maslom, pripravila podoben zvitek, le z več zelenjave in veliko bolj začinjenega.
Junij sem zaključila z receptom iz šestindvajsete številke. Sicer sem bila prepozna za pozne šparglje in naj-ostane-neimenovan se zmrduje nad tuno, zato je bil malo prilagojen. Prilagojen, ampak noro dober. Krompirjeva solata z grahom in bučkami. Počez pa gamberi in losos.
